POD PLAHTO

Marakeš – Aït Benhaddou – Ouarzazate – Agadir – sipine Timlalin – Marakeš

Čas potovanja: 6 dni; skupna pot: 1000 km

Na kratko mini potovanje po Maroku, državi v severozahodnem delu Afrike, sva se odpravila oktobra 2024. Na tem potovanju nisva toliko raziskovala, kot nama je sicer v navadi, ampak sva si vzela tudi nekaj časa za počitek. Vseeno pa sva za prvo silo okusila Maroko in sklenila, da se naslednjič vrneva s svojim avtom in ostaneva dlje ter ga bolje raziščeva.

Letela sva iz letališča Milano Malpensa, saj sva od tam dobila najugodnejše letalske karte. Vendar je letališče kar precej oddaljeno od najine Gorenjske in sva za vožnjo do tja porabila veliko časa. Let sva imela zvečer, tako da sva v Marakeš priletela ponoči, okoli 23.00. Na letališču sva skoraj tri ure čakala za vstop v državo, tako da sva zamudila pisarno rent a carja in sredi noči ostala brez avta. Ni nama preostalo drugega, kot da vzameva taksi, ki naju je zapeljal do prenočišča v mestu.

Naslednje jutro sva se zopet s taksijem zapeljala do letališča in prevzela avto. Raziskovanje Marakeša sva pustila za konec potovanja, zato sva se takoj odpravila proti Atlasu. Čez ovinskaste ceste sva se vpenjala vedno višje in temperatura je bila vedno nižja. Oktobra to še ne pomeni snega, v zimskih mesecih pa je gorovje Atlas lepo zasneženo. Srečala sva se z domačini, ki živijo v berberskih vasicah. Prvi postanek je bil v Aït Benhaddou. To je znamenita utrjena vasica, ki je uvrščena tudi na seznam UNESCOve dediščine. Vas je zgrajena v berberskem stilu, kar prikazujejo terasaste hiške, obrambni stolpi in ozke uličice. Midva sva se tukaj ustavila tudi na kosilu – seveda sva poskusila maroški tajin.

Odpeljala sva se naprej do mesta Ouarzazate. Namenila sva se obiskati Atlas studio, ki je eden največjih filmskih studiov na svetu. Tu so posneli filme Gladiator, Mumija, Kleopatra in prizore iz serije Igre prestolov in Beg iz zapora. Studio si lahko ogledaš samo v spremstvu vodiča, vstopnina pa znaša 8 eur na osebo. Parkirišče, ki se nahaja pred Atlas studiom je brezplačno, zato ne nasedajte domačinom, ki želijo kar visoko plačilo za parkirnino.

Prespala sva v kampu Ouarzazate v mestu. Kamp je prijeten in varen, ta čas je bil poln nemških, nizozemskih in italijanskih avtodomarjev. Midva sva s svojim majhnim šotorom kar izstopala.

Zjutraj sva se odpeljala naprej, proti atlanstki obali. Vreme ni bilo najlepše, vmes naju je ujel dež, tako da sva morala postanek v kanjonu Tislite izpustiti. Tudi cesta je postajala preveč razmočena za najin mali najeti avto.

Popoldne sva prišla v Agadir, turisitčno obmorsko mestece. Prvič v življenju sva si rezervirala hotelsko sobo v resort kompleksu. Večer sva preživela na plaži ob sončnem zahodu.

Naslednji dan sva se odpeljala na izlet do Paradise Valley. Krasen sprehod po malo manj krasni dolini, ki je precej pojna smeti in pa barov, namenjenih turistom. Začetek je bil obetaven, vendar sva bila na koncu razočarana. Na poti nazaj do obale sva se ob cesti ustavila na kosilu. Večer sva zopet preživela na plaži in večerjala v turški restavraciji – sva potrebovala malo pavze od maroškega tajina.

Naslednji dan sva se odpeljala severno od Agadirja ob obali. Obala je idealna za ljubitelje surfanja. Ob poti naju je presenetila čreda kamel.

Ustavila sva se na sipinah Timlalin. Sposodila sva si borde in se preizkusila v deskanju po pesku. Precej počasneje gre kot po snegu, ampak nama je bilo všeč. Zraven je ogromno sprehajalnih poti. Čeprav gre za sipine, pa je obala klifnata, kar je posebej zanimiv pojav.

Odpeljala sva se proti notranjosti in ob cesti videla znamenite koze na arganovih drevesih, ki so postale prava turistična atrakcija. Prespala sva dobrih 100 km pred Marakešom v čudovitem guest housu na samem.

Naslednji dan je sledila vožnja do Marakeša, kjer sva si v samem centru rezervirala riad. Vožnja po mestu je bila kaotična, kar je bilo pričakovati. Popoldne in večer sva preživela v mestu. Sama nisva največja ljubitelja mest in gneče, zato naju je sprehod po ulicah Marakeša kar utrudil. Ustavila sva se na kosilu in se sprehodila po znamenitem marakeškem souku, kjer sva se pomerila v barantanju. Nekaj stvari sva uspešno nakupila, vendar meniva, da so cene v tem turističnem delu kar zaosljene. Večer sva preživela na terasi riada.

Naslednje dopoldne sva se odpravila na ogled Bahia palače, potem pa na zgodnje kosilo.

Potem naju je čakala kratka vožnja do letališča, vračilo avta in nekaj ur čakanja v različnih vrstah. Priporoča se, da na letališče pridete dovolj zgodaj, saj je že za vstop na terminal potrebno čakati, nato se čaka za check-in, ki ga morate opraviti osebno na letališču, na kontroli potnih listov (nama so jih pregledali 3x, to pomeni, da sva trikrat čakala). Letalo je imelo zamudo, tako da sva v nočnih urah priletela nazaj v Milano. Prespala sva v bližini letališča in se naslednje jutro odpeljala proti domu.